Slika 1 prikazuje običajni diagram valovoda z režami, ki ima dolgo in ozko strukturo valovoda z režo na sredini. Ta reža se lahko uporablja za prenos elektromagnetnih valov.

slika 1. Geometrija najpogostejših valovodnih anten z režami.

Sprednja antena (Y = 0 odprta stran v ravnini xz) je napajana. Skrajni konec je običajno kratek stik (kovinsko ohišje). Valovod je lahko vzbujen s kratkim dipolom (viden na hrbtni strani antene z režo) na strani ali z drugim valovodom.

Za začetek analize antene na sliki 1 si poglejmo model vezja. Sam valovod deluje kot prenosni vod, reže v valovodu pa lahko gledamo kot vzporedne (paralelne) admitanse. Valovod je v kratkem stiku, zato je približen model vezja prikazan na sliki 1:

slika 2. Model vezja valovodne antene z režami.

Zadnja reža je na razdalji "d" do konca (ki je v kratkem stiku, kot je prikazano na sliki 2), elementi reže pa so razmaknjeni na razdalji "L" drug od drugega.

Velikost utora bo vodilo do valovne dolžine. Vodilna valovna dolžina je valovna dolžina znotraj valovoda. Vodilna valovna dolžina ( ) je funkcija širine valovoda ("a") in valovne dolžine prostega prostora. Za prevladujoči način TE01 so vodilne valovne dolžine:

Razdalja med zadnjo režo in koncem "d" je pogosto izbrana na četrtino valovne dolžine. Teoretično stanje prenosnega voda, impedančna črta kratkega stika s četrt valovno dolžino, ki se prenaša navzdol, je odprt tokokrog. Zato se slika 2 zmanjša na:

slika 3. Model vezja valovoda z režami s transformacijo četrt valovne dolžine.

Če je parameter "L" izbran za polovično valovno dolžino, se vhodna ž ohmska impedanca gleda na razdalji polovične valovne dolžine z ohmov. Črka "L" je razlog, da ima zasnova približno polovico valovne dolžine. Če je valovodna režna antena zasnovana na ta način, se lahko vse reže štejejo za vzporedne. Zato je mogoče vhodno admitanco in vhodno impedanco polja z režami "N" elementov hitro izračunati kot:

Vhodna impedanca valovoda je funkcija impedance reže.

Upoštevajte, da so zgornji parametri zasnove veljavni samo pri eni frekvenci. Ker frekvenca izhaja od tam, zasnova valovoda deluje, bo prišlo do poslabšanja delovanja antene. Kot primer razmišljanja o frekvenčnih značilnostih valovoda z režami bodo v S11 prikazane meritve vzorca kot funkcije frekvence. Valovod je zasnovan za delovanje pri 10 GHz. To se napaja v koaksialni dovod na dnu, kot je prikazano na sliki 4.

Slika 4. Antena z režami valovoda se napaja s koaksialnim dovodom.

Dobljeni graf S-parametra je prikazan spodaj.

OPOMBA: Antena ima zelo velik padec na S11 pri približno 10 GHz. To kaže, da se večina porabe energije oddaja na tej frekvenci. Pasovna širina antene (če je opredeljena kot S11, je manjša od -6 dB) sega od približno 9,7 GHz do 10,5 GHz, kar daje delno pasovno širino 8 %. Upoštevajte, da obstaja tudi resonanca okoli 6,7 in 9,2 GHz. Pod 6,5 GHz, pod mejno frekvenco valovoda in skoraj nič energije se ne seva. Graf S-parametra, prikazan zgoraj, daje dobro predstavo o tem, kateri pasovni širini so podobne frekvenčne značilnosti valovoda z režami.

Spodaj je prikazan tridimenzionalni vzorec sevanja valovoda z režami (to je bilo izračunano z uporabo numeričnega elektromagnetnega paketa, imenovanega FEKO). Dobiček te antene je približno 17 dB.